Po Ilhi grande sem sama obiskala Paraty, ljubko kolonialno mestece v zvezni državi São Paolo. Tisti dan je bil polovično čisto malo polom, zato bom objavo zapisa o tem raje malo odložila. Nič posebnega. Včeraj (do časa objave je nastal že predvčerajšnjim) sva priletela v Brazilijo (nimam pojma, kako naj bi bilo prav v slovenščini), glavno mesto Brazilije od leta 1960. Od ostalih brazilskih mest na pogled izstopa predvsem po avantgardni arhitekturi. Celotno mesto je planirano, imen ulic sploh nimajo, ampak so le-te urejene po Q-jih (quadros), posestvih in glede na to, ali je hisa blizu enega od dveh akumulacijskih jezer ali bolj v notranjosti. Potem so označbe odvisne še od strani neba. Danes bom šla končno malo naokrog po mestu, fotke sledijo.“Ulice”Severno jezeroSeverno jezeroUlica, kjer zivimUlica, kjer zivimV Brasiliji je doma Davidova družina. Pravzaprav se to v portugalščini izgovori Davi’, torej Davijeva družina. Recimo.Stanujem pri njih doma, kjer so vsi ful gostoljubni in fajn, na splošno se tu dobro počutim. Med sabo se neverjetno dobro razumejo, tako tople druzine se nisem spoznala. Z mano se radi pogovarjajo, govorijo samo portugalsko. Njegova mama mi je razkazala vrt, dom želve Batatinge in dveh psic. Manjša je Nina, večja pa Tapioka. Imajo limono, drevo goiabe, pitango, acerolo, mangovo drevo, in drevo amora. V njihovi ogromni hiši je veliko sob z mizami in tudi bazen. Kako slabo mi gre backpackanje. Preveč je lepo!Zelva BatatingaŽelva BatatingaNina, David in TapiokaNina, David in TapiokaZ mamo in očetom živi tudi hči Catharina, starejša hči je poročena in živi v bližini. Mama in njena sestra Sonja kuhata kosila. Postala sem poskusni zajček za hrano, ki je zame nova, oni pa jo jejo vsak dan. Vedno si v kombinaciji z mesom ali ribo na krožnik naložiš riž, ki ga zmešaš s prilogami. Osnovna priloga je fijão, fizol, dodatno so priloge večinoma zelenjavne.Pod budnim očesom mame in none sem poskusila vse, kar so pripravili, in sicer je bila prvi dan na vrsti kombinacija z govejim mesom in ogromno zelenjavnih prilog. Imeli so tudi čisto drobne pekoče paprike v velikosti lešnika, in nista se mogli načuditi, kako sem lahko pojedla kar štiri. Oni ponavadi uporabijo samo tekočino, ki je zanje dovolj pekoča. Za vsako prilogo smo pokomentirale, če mi je všeč (itak je bilo vse odlično) in modro kimale, da kako da pri nas pa mi tega nimamo. In če bom še, naj si kar vzamem. Postalo je že običajno, da še preden končam eno, mama iz kuhinje prinese novo sladico in mi reže nov kos ter sproti razlaga, kako se jo pripravi. Mind you, vse v portugalščini. V večini se med žvečenjem odzivam z “muito bem” in kimam. Ko sedimo za mizo, se ljudje pogovarjajo o splosnih zadevah in o meni. To vem, ker vedno rečejo “ela”, kar pomeni “ona”. Ali je bilo Daviju v Sloveniji mraz, kaj radi počnemo in podobno.Poskusila sem: doce de leite, sladico brigadeiro, nekakšen puding iz kondenziranega mleka in karamele, in še nekaj neizgovorljivih reči. Sladice so takšne, da si jih naložiš v skledico in poješ z žličko. Najbolj mi je všeč doce de queijo, kar je slano pecivo iz tapiokine moke in sira. Tudi brez caipirinhe ni šlo. Spodaj je njihova pijača iz cachaçe, t.j. alkohola iz sladkornega trsa in limete.Popoldanska caipirinhaPopoldanska caipirinhaBrigadeiro, sladica karamelaste konsistence iz kondenziranega mleka, masla in čokolade. Trenutno v Top 3 mojih najljubših sladic.Brigadeiro, sladica karamelaste konsistence iz kondenziranega mleka, masla in čokolade. Trenutno v Top 3 mojih najljubših sladic.Po kosilu se nama je že mudilo nazaj na pot, tokrat z avtom. Šli smo v 110 km oddaljeno mestece Cocalzinho de Goias, kjer je imel moj sopotnik koncert z bendom. Šli smo v treh, poleg je bil bobnar z dolgimi lasmi, tatujem na roki in močnim ameriškim naglasom. Po poti smo poslušali Mr. Big in tudi komade njihovega benda Marmitexas. Mogoče dobijo še kakšnega novega slovenskega fana: klik klik.Fantje so se najprej ogreli in zapeli v nekem lokalu s hitro hrano. V večini so bile to portugalske popevke. Ena mojih ljubših je bila ta: Na na na na de baiaaa.Poskusila tudi tapioko, palačinko iz tapiokine moke, ki je brez glutena! Pili smo kokakolo. Ne, resno, pili smo kokakolo. Imela sem tudi možnost glasbene želje, ki sem jo izkoristila za Arctic Monkeys.PredkoncertPredkoncertV ne prepolnem lokalu sredi ničesar (beri: enepar obiskovalcev) s čudaškim menedžerjem, ki je bil skoraj gotovo preveč energičen, da bi bilo to naravno, so fantje uspešno speljali koncert. Všeč. Pa ugotavljam, da še kar padam na dolge lase. :DFotke so preslabe za objavo, ker je bilo pretemno. Prepuščam domišljiji. Takšni večeri so brez dvoma vredni tudi kakšne nerazumljene ure debate v portugalščini in kakšne neprespane noči. :)
sendo traduzido, aguarde..